Random Sunday #49 (Trying to Be More Healthy)

Kljub angleškemu naslovu bo tale članek v slovenščini – preprosto zato, ker se mi je v maternem jeziku lažje izražati.

Vedno sem spadala v skupino bolj lenih ljudi, ki ne dajo dosti na gibanje in telovadbo. Zame je bilo v osnovnošolskih in srednješolskih časih poleg telovadbe v šoli razgibavanje delo doma na njivi in vrtu, pa še kakšen sprehod zraven. Potem so prišli študentski časi, ko največkrat zaradi predavanj in učenja ni bilo časa za daljše sprehode ali pa sem bila preprosto lena, teka pa tako ali tako nikoli nisem marala. Da ne omenjam nezdrave prehrane, ki jo je študentsko življenje prineslo, čokolado in sladke pijače pa sem že od nekdaj oboževala – vse to pa je botrovalo temu, da sem se v zadnjih nekaj letih zredila za ogromno število kilogramov. Vse skupaj je vodilo k precej nezdravemu načinu življenja in skrajni čas je bil, da naredim nekaj v tej smeri.

Lansko leto sem nekaj mesecev delala v fitnesu in tako začela fitnes tudi obiskovati, ampak za razliko od mnogih meni fitnes ni prirasel k srcu. Potem sem januarja, ko sem se spet vrnila na staro delovno mesto, kjer sem delala samo dopoldne, začela obiskovati aerobiko, ki pa mi je takoj zlezla pod kožo in vsako uro aerobike sem z veseljem pričakovala. Na ta način sem se navadila na redno gibanje in ugotovila, da mi pošteno manjka, ko je kakšna ura aerobike odpadla. Pridobila pa sem tudi na kondiciji, ki mi je je pošteno primanjkovalo. S prihodom pomladi so se naše ure aerobike počasi zaključile. Ker sem se želela še naprej redno gibati, se dvakrat do trikrat na teden delala vaje iz Youtube spletne strani Fitness Blender, ker pa nisem bila tako pridna in se mi včasih ni dalo, sem se odločila, da bom začela z vadbo, pri kateri bo potrebne dosti več discipline – z vadbo Insanity.

Insanity je vadba, ki poteka 6 dni na teden po 9 tednov. Sicer sem jo delala že dve leti nazaj in takrat že po enem mesecu opazila rezultate, ampak me je vmes zaradi pisanja diplomskih prijela lenoba in vadbe nisem dokončala. Tokrat sem se odločila, da bo drugače, k čemur bi se rada spodbudila tudi s tem zapisom. Ker mi gre izziv o kozmetiki, ki jo želim porabiti, zelo dobro, k čemur verjetno prispeva tudi zapis na tem blogu, sem se odločila, da bom naredila objavo tudi o Insanity vadbi. Edino, kar obžalujem, je, da nisem začela pisati dnevnika že s prvim dnem vadbe, kot to počne Maja iz bloga Telovadit začnem vedno na isti dan–  jutri, saj bi tako lažje spremljala svoje občutke skozi celotno vadbo.

Prvi teden sem imela nekako še največ inspiracije. K vajam sem se spravila z lahkoto in tudi lažje sem jim sledila, kot npr. pred dvema letoma (se vidi, da sem takrat začela z ničle, tokrat pa sem imela kar nekaj kondicije). Najtežje mi je bilo prejšnjo soboto, kajti takrat je bila na vrsti vadba Pure Cardio, ki mi je najtežja, saj še vedno nimam dovolj kondicije, da bi jo naredila v celoti brez vmesnih počitkov, poleg tega pa sem prej 3 ure okopavala buče na njivi. Po prvih nekaj vadbah so me tudi precej bolele noge, kar se je pri okopavanju, kjer se stalno sklanjaš naprej in napenjaš mišice, precej pozna. Drugi teden mi je bilo težje izvajati vaje, pa ne zato, ker bi me vse bolelo od vaj, ampak me je malce prijela lenoba. Nedelja je sicer dan počitka, ampak prejšnjo nedeljo sem bila na kosilu ob obhajilu in to po navadi pomeni hranjenje skozi ves dan. Sicer sem se trudila, da se nisem nažirala in stalno sem pila vodo, ampak naslednji dan se je vseeno poznalo, da sem se najedla precej bolj kot prejšnje dni. Sem pa z vadbo uspešno opravila in naslednje dni je šlo lažje. Vse do petka, ko sem se zbudila v deževen dan. Ne vem, kaj je bilo z mano, ampak nivo energije je bil čisto na ničli in sploh se mi ni dalo iz postelje, kaj šele, da bi šla telovadit. Ampak sem se prisilila in čeprav mi je bilo na začetku tako težko, da sem se komaj vlekla skozi vadbo, sem nekje na sredini začela uživati. Je pa res, da sem potem skoraj ves dan preživela za računalnikom, ker sem se trudila spisati nekaj objav (in na srečo dobila tudi nekaj zanimivih idej ;)). V soboto je bilo precej podobno, tudi takrat sem se komaj spravila k vadbi, ampak po začetnem ogrevanju sem takoj padla noter. Čeprav je bila spet na vrsti Pure Cardio vadba, mi je bilo všeč, da sem prešvicala in dejansko sem potrebovala manj počitka vmes kot po navadi (Pure Cardio je vadba, kjer se najprej nekaj minut razgibavaš, nato raztezaš, potem pa 15 minut delaš različne vaje po eno minuto brez počitka.). Danes je nedelja, dan počitka, in dva tedna sta že za mano. Če odmislim zadnja dva dni, mi je prav v veselje, da se dnevno razgibavam (poleg Insanitya si vzamem tudi kako uro za sprehod z mamo), tako da sem zelo optimistična in verjamem, da mi bo uspelo priti do konca.

Seveda ni vse v gibanju, ampak veliko k boljšemu počutju pripomore tudi prehrana in pitje vode. Sama sem se sicer odločila, da ne bom šla na nobeno dieto, kjer bi bila več lačna kot sita, oz. svoje prehrane ne bom drastično spreminjala, ampak se bom osredotočila bolj na to, da zmanjšam obroke in se odpovem sladkarijam in sladkim pijačam. Sicer si občasno privoščim kakšno pregreho, kot je bil kos torte na obhajilu ali pa kakšen sladoled, ampak čokoladam in keksom, ki so se znali znajti na jedilniku vsak dan, sem se odpovedala in moram priznati, da se mi niti ne luštajo preveč. Najprej sem mislila, da bom zaradi manjših obrokov čutila lakoto, ampak je ne. Verjetno je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da spijem veliko vode. Si niti ne predstavljam, kako sem včasih skozi dan preživela s pitjem sladkih pijač. Res sem imela grozne navade. Poletja se ne veselim preveč, ker mi vročina ni všeč, se pa veselim dejstva, da bo takrat na vrtu že skoraj vsa zelenjava dozorela, saj mi ni lepšega kot iti na vrt, utrgati domač paradižnik, kumaro ali bučko in si narediti kosilo iz domače zelenjave.

Sama sicer nisem opazila še nobenih rezultatov (no, ja, sami sebi smo vedno najhujši kritik), ampak mi vsi pravijo, da se mi kar pozna, da redno delam vaje, poleg tega pa se počutim dosti boljše kot prej, da ne omenjam, da skorajda nimam groznih glavobolov, ki so me prej stalno mučili. Vse to mi daje motivacijo, da vztrajam še naprej. Prav razmišljam, da bi vsaka dva tedna napisala, kako mi gre Insanity, čeprav vam slik pred in po koncu vadbe ne bom mogla pokazati, ker kot sem rekla, sem se kar vrgla v telovadbo, brez da bi se prej stehtala, izmerila in pofotkala. Mi je sedaj kar žal, da se nisem in da nisem začela pisati dnevnika, saj bi bilo zanimivo prebirati, kako sem se vsak dan ob vadbi počutila. Upam pa, da me bo ta zapis spodbudil, da na sredi ne odneham in pridem do konca.

V kolikor ste že končale z Insanity telovadbo oz. imate kakšen odličen recept za zdrav obrok, mi kar pustite komentar pod tem člankom, saj vsaka dodatna motivacija prav pride. Hvala vam za pozornost!